Omemba: Aleš Debeljak

»Zakaj ga pišem? Da bi se iz njega česa naučil, da bi se pomiril, da bi ga bral še kdo drug in videl, kako se človek spopada s samoto […] da bi tisti, ki ga bodo mogoče brali, videli, kaj se skriva za vsemi pesmimi, ki sem jih napisal.«

»Mislim, da bo nekaj od tega, kar pišem, ostalo. Da bo mogoče to kdo bral […].«

»Tale dnevniški jezik je kaj malo v primerjavi z jezikom poezije.«

»Poezija je zaveznik.«

»Morda bom tudi jaz začel pisati dnevnik.«

»Morda dnevnik ponuja izhod iz zagate.«

»Slovenec do zadnjega ne bo dovolil, da bi knjiga propadla.«

»Starši bi se morali zavedati, da se ob branju možgani razvijajo in raziskave kažejo, da lahko človek, ki veliko bere, dobi boljšo službo.«

»O ceni knjige govorimo zelo na splošno, hkrati pa raziskave kažejo, da so kupci knjig večinoma ljudje, ki imajo nižje dohodke.«

»Raba besed v naši politiki, nabreklih od obtožb brez dokazov, domnev brez argumentov, obrekovanj, sovraštev in ponavljanih laži zlagoma dobiva domovinsko pravico.«

»Sploh zadnji dve leti, odkar je dr. Miha Kovač s še tremi tujimi raziskovalci branja in založništva objavil Ljubljanski manifest o nujnosti poglobljenega branja v kaotični digitalni dobi, se vse bolj zavedamo, kako dobrobitno je branje kakovostnih knjig za inovativno in demokratično družbo.«

»To bi jaz staršem odsvetovala, ker ko se otrok sreča s knjigo, je ta prvi vtis zelo pomemben.«

»Ali je razstava smotrna in kakšne težnje so vede ali nevede vsebovane v nji; kakšen je njen doprinos k naši kulturi; ali so naše založbe izpolnile svoje naloge; ali so pri svojem delu zasledovale kak načrt in če so ga, kakšnega; ali je knjižna bera teh treh let kakor koli izpolnila naša pričakovanja; ali je bilo delovanje naših založb v čimerkoli smotrno in v čem.«

»Že bežen sprehod med panojih, na katerih je približno 3000 knjig, nas prepriča, da se nam žetve ni treba sramovati, saj si je slovenska knjiga upravičeno zagotovila ugledno mesto tudi v tujini.«

»Dosti je pavšalnega jadikovanja s strani založnikov in kulturnih delavcev. Ta sejem mnogo tega demantira. Na primer prepričanje, ki se je prav zaradi pavšalnega jadikovanja v javnosti ustalilo, da je slovensko založništvo v krizi, da je izdajanje knjig pri nas v krizi. Mislim, da te krize ni.«

»Enciklopedija Slovenije stane, če jo kupite v knjigarni, manj kot ne najdražja ženska bluza ali pa polovico in še manj moške obleke.«

»Štiričlanska družina, ki gre na kosilo, (porabi toliko denarja, op. P. B.), da si za to lahko kupimo že dve knjigi, ki trajata precej dlje časa.«

»O ceni knjige govorimo zelo na splošno, hkrati pa raziskave kažejo, da so kupci knjig večinoma ljudje, ki imajo nižje dohodke.«

»Raba besed v naši politiki, nabreklih od obtožb brez dokazov, domnev brez argumentov, obrekovanj, sovraštev in ponavljanih laži zlagoma dobiva domovinsko pravico.«

»Knjižni sejem je morda priložnost, da se vprašamo o odgovornosti za besedo, še posebej o odgovornosti politikov za javno besedo, ki postaja v političnem jeziku vse težja in vse bolj zastruplja ozračje naših odnosov.«

»Dokazano je, da več kot beremo, več imamo empatije, manj smo kot družba nagnjeni h konfliktom, bolj smo pripravljeni sprejemati ali pa vsaj slišati argumente drugih.«

»Prostor za knjigo je na robu, pa ne na robu nočne omarice, pač pa na margini, od koder se dobro vidi celota.«

»Kič se pojavlja v naših samopostrežnih trgovinah. To so take pogrošne slikanice, poleg tega so to jezikovni zmazki, ker so po navadi zelo slabe priredbe.«

»Slovenec do zadnjega ne bo dovolil, da bi knjiga propadla. S knjigo v roki kot z nekakšnim slovenskim grbom Slovenec z optimizmom v srcu pa z upanjem v prihodnost gre naprej z vsem veseljem svojemu nacionalnemu obstoju naproti.«

»Ali je razstava smotrna in kakšne težnje so vede ali nevede vsebovane v nji; kakšen je njen doprinos k naši kulturi; ali so naše založbe izpolnile svoje naloge; ali so pri svojem delu zasledovale kak načrt in če so ga, kakšnega; ali je knjižna bera teh treh let kakor koli izpolnila naša pričakovanja; ali je bilo delovanje naših založb v čimerkoli smotrno in v čem.«

»Že bežen sprehod med panojih, na katerih je približno 3000 knjig, nas prepriča, da se nam žetve ni treba sramovati, saj si je slovenska knjiga upravičeno zagotovila ugledno mesto tudi v tujini.«

»Dosti je pavšalnega jadikovanja s strani založnikov in kulturnih delavcev. Ta sejem mnogo tega demantira. Na primer prepričanje, ki se je prav zaradi pavšalnega jadikovanja v javnosti ustalilo, da je slovensko založništvo v krizi, da je izdajanje knjig pri nas v krizi. Mislim, da te krize ni.«

»Enciklopedija Slovenije stane, če jo kupite v knjigarni, manj kot ne najdražja ženska bluza ali pa polovico in še manj moške obleke.«

»Štiričlanska družina, ki gre na kosilo, (porabi toliko denarja, op. P. B.), da si za to lahko kupimo že dve knjigi, ki trajata precej dlje časa.«

»Dokazano je, da več kot beremo, več imamo empatije, manj smo kot družba nagnjeni h konfliktom, bolj smo pripravljeni sprejemati ali pa vsaj slišati argumente drugih.«